Zgodovina – Štorja

 Olivo je naš nono, kot v Istri pravimo starim staršem. Rodil se je v Šaredu nad Izolo marca leta 1920 in ob krstu so mu izbrali za zavetnika sv. Jožefa, ki goduje 19. marca. Zaradi pogostosti imena so mu dodali vzdevek Olivo, saj sta bila njegov rojstni dan in god blizu oljčni oz. cvetni nedelji. Olivo kot trdoživo in trpežno drevo oljke in kot dragocena hrana; beseda ki zaznamuje Istro ter jo sodobni človek ponovno odkriva kot simbol zdravja in dobrega počutja. Gojenje oljke in pridelava oljčnega olja sta v Istri prisotna že od časov, ko so Istrski polotok naseljevali stari Rimljani. Čeprav je Izola, majhno obmorsko mesto na severu Jadrana, poznana kot tradicionalno ribiško mesto, srednjeveški zapisi dokazujejo, da je bilo njeno zaledje izrazito kmečko. Tam so poleg poljščin, sadja in vina gojili tudi oljke. Tako ta mediteranski kraj združuje v sebi tradicijo morskih in poljedelskih običajev. Kot številni Izolani (Izlani), so se tudi naši predniki preživljali s kmetijstvom in obdelovanjem zemlje. Naš pra nono Anton (r. 1881) je preživljal številno družino devetih otrok z delom svojih rok. Poleg trt, sadja in zelenjave so na njegovem posestvu v Šaredu nad Izolo rasle tudi oljke, ki so še danes priče dolge družinske zgodovine. Naš nono Olivo (r. 1920) je delo nadaljeval, ohranil tradicijo ter nas okužil z ljubeznijo in spoštovanjem do oljk. Tata Boris (r. 1957) je oljkam posvetil veliko časa in energije ter tako predal to strast nam otrokom. Odločili smo se, da svoje izkušnje in dolgo tradicijo, katerih plod je odlično ekstradeviško oljčno olje, ponudimo tudi širokemu krogu ljubiteljev zdrave, okusne in domače hrane. Naša družina je povezana z bogato tradicijo in navadami Istre, kjer je oljka že stoletja spremljevalec lokalne kulture in prehrane.