Kakovost in cena

Kakovost in cena oljčnega olja – vodič za potrošnika

O izdelku nam veliko pove že njegova cena. Tako je tudi z oljčnim oljem, saj cenena olja ne morejo biti vrhunske kakovosti. Ali smo naivni, če za steklenico ekstradeviškega oljčnega olja plačamo skoraj 20 EUR, ko pa ga lahko v diskontni trgovini kupimo za 5 EUR ali celo manj kot 3 EUR?

Pridobivanje olja vrhunske kakovosti zahteva celoletno skrb za drevesa v nasadu, obiranje plodov ob optimalni zrelosti, pravilno skladiščenje, predelavo v manj kot 48 urah ter hrambo v za to posebnih posodah. Če k temu dodamo še ročno delo, odsotnost pesticidov, skrb za neoporečna tla in usmerjenost v trajnostni razvoj, lahko razumemo, v čem je cenovna razlika med dobrimi in cenenimi olji. Pri velikih količinah pridelanih oljk je težko ohraniti vrhunsko kakovost, saj morajo oljke obirati strojno, obrane plodove prevažajo v tovornjakih, skladiščijo v kupih (v tem primeru pride do encimatske hidrolize in oksidacije), rezultat pa je olje slabše kakovosti.

Butični izdelki ne morejo biti poceni, ker v ospredju ni masovna proizvodnja, ampak kakovost, ročno delo in skrb za detajle.

 

Kaj pa napisi na embalaži?

Ali so vsa oljčna olja dobra? Ne, saj kakovost oljčnega olja določajo senzorične in kemijske značilnosti. Glede na kakovost in način predelave imamo v trgovinah lahko le naslednje kategorije olja:

• Ekstradeviško oljčno olje – Pridelano izključno z mehanskimi postopki, pri čemer je pomembno, da olive stisnejo v manj kot 48 urah po obiranju. Dovoljena kislost je največ 0,8 % in to olje je tudi najboljšega okusa med vsemi oljčnimi olji.  V povprečju je manj kot 10 % vsega oljčnega olja kakovosti, ki ustreza nazivu ekstradeviško, čeprav ta napis najdemo tudi na steklenicah s smešno nizko ceno.
• Deviško oljčno olje – To olje je pridelano izključno mehansko – ni rafinirano – in tudi za ta razred je značilen bogat okus. Dovoljena kislost je manj kot 1,5 %.
• Navadno deviško oljčno olje – Prodaja se tudi pod imenom 100 % olivno olje in sme vsebovati največ 3,3 % kislosti.
• Oljčno olje – Gre za mešanico deviškega (pridobljeno z mehansko obdelavo) ter rafiniranega oljčnega olja. To olje se uporablja v prehrambene namene, saj ne vsebuje visoke kislosti (pod 1 %), je pa seveda bistveno slabšega okusa in tudi sicer manj zdravo.

Poleg naštetih, pa obstajajo tudi spodnje tri kategorije, ki pa jih po direktivah EU ni mogoče tržiti v maloprodaji:

• Lampante oljčno olje – Ta vrsta olja naj ne bi vsebovala rafiniranega oljčnega olja, a se zaradi visoke stopnje kislosti (nad 3,3 %) ne uporablja za prehrano, temveč predvsem kot industrijsko olje.
• Nerafinirano oljčno olje iz tropin – To olje se pridobiva z dodatnim stiskanjem tropin, torej z dodatnim stiskanjem ostankov po prvem stiskanju. Največkrat se to olje uporablja kot industrijsko olje.
• Rafinirano oljčno olje iz tropin – To olje se pridobiva iz ostankov po prvem stiskanju s postopki kemične obdelave in velja za olje nižje kakovosti.

Ravno rafinirano olje – torej najslabša kakovost – je najbolj pogosto prisotno v konzervah, vloženi zelenjavi ipd. ”Tuna v olivnem olju” navadno pomeni tuno v rafiniranem olju, ki je pridelano iz tropin, dodana pa mu je aroma in druge kemikalije. Svetujemo vam, da olje iz konzerv odlijete in sardinam, tuni, artičokom in drugim jedem dodate nekaj res dobrega – recimo ekstradeviško oljčno olje Olivo.

Kaj pomeni napis ”oljčno olje”?

Zapis ”oljčno olje” na embalaži potrošniku ne pove veliko, skoraj nič, saj tako olje lahko vsebuje rafinirana in deviška olja v neopredeljenem deležu in z nedefinirano kakovostjo deviškega olja.

Za svoj denar, predvsem pa za svoje zdravje, si zaslužite le najboljše olje, ki ni le maščoba, ampak je zdravilo in hranilo.